Mariborska opernobaletna hiša bo nocoj ob 19.30 premierno uprizorila eno najbolj priljubljenih oper na svetu, Tosco Giacoma Puccinija. Predstava je nastala v režiji Diega de Bree in pod taktirko Michaela Halasza. V glavnih vlogah bodo nastopili Miro Solman, ruska sopranistka Elena Kononova in gruzijski baritonist Mamuka Lomidze.

Puccinijeva Tosca (1900) velja za eno najpogosteje izvajanih oper na svetu. Pesniško predlogo zanjo sta napisala Giuseppe Giacosa in Luigi Illica, pri čemer sta se oprla na dramo francoskega pisatelja Victoriena Sardouja, ki je La Tosco napisal za slavno francosko igralko Sarah Bernhard.

Usodnost, ki bi jo razumeli Stari Grki
Zgodba s tragičnim razpletom, postavljena v Rim na začetek 19. stoletja, sooča ljubezenski zanos mladih umetnikov - pevke Florie Tosce in slikarja Maria Cavaradossija - na eni strani z etično sprevrženostjo predstavnikov oblasti, ki jo pooseblja policijski načelnik Scarpia, na drugi. Z estetskega vidika je Tosca primer premišljene glasbene drame, ki se formalno-dramaturško navezuje na strukturo antične tragedije.

Oba pola pojmovanja ljubezni
"Tosco vidim kot božansko tragedijo. V operi je ključni ljubezenski trikotnik, ki se mi zdi na neki način eksemplaričen. Ni ne zastarel ne nov, je mitološki. Prikazuje razliko med ljubeznijo in seksualnostjo. Kam lahko človeka seksualnost odnese ter do kakšnega sadizma, brutalnosti in animaličnosti je človek pripravljen peljati samega sebe, da bi dosegel cilj," se o predlogi, s katero je delal, sprašuje Diego de Brea. V operi se po njegovem mnenju prepletata moški in ženski princip. "Moški princip se izraža v najbolj surovi obliki, kjer pokaže na eni strani moškega kot plenilca, moškega, ki se projicira kot lovec, in žensko kot plen, kot objekt. Po drugi strani pa vključuje tudi najčistejšo obliko ljubezni kot večnosti, ki ljubezen prikazuje pravzaprav do skoraj kičaste točke … Kaj vse je pripravljen človek narediti za ljubezen, ki se ji do neskončnosti predaja in se je hkrati pripravljen v neki končni, mitološki obliki zanjo tudi žrtvovati. Seveda je to magnet, kot tudi glasba in to, kar se bo ob slišanem dalo tudi videti."

Stari znanci mariborskega občinstva
De Brea je bil doslej za svoje inovativne režijske prispevke večkrat nagrajen. V mariborski Operi je debitiral oktobra lani kot režiser Pikove dame, v kateri je uspešno združil značilnosti velike opere z dinamično dramaturgijo ter vanjo vnesel svežino dramskega realizma in simboličnost glasbenega nadrealizma mojstrovine Čajkovskega.

Michael Halasz je od leta 1991 rezidenčni dirigent Dunajske državne opere in se zadnja leta intenzivno posveča koncertni dejavnosti ter snemanjem z orkestri, kot so Kraljevi filharmonični orkester iz Londona, Zagrebški filharmoniki, Simfonični orkester južnonemškega radia, Bamberški filharmoniki in podobno. Slovensko občinstvo ga je spoznalo, ko je lansko sezono v Mariboru dirigiral Puccinijevega Turandota.

Tosco so poleg Halasza in de Bree pripravili dirigent Simon Robinson, scenograf Marko Japelj, kostumograf Leo Kulaš, zborovodja Robert Mraček ter zborovodkinja Otroškega zbora OŠ bratov Polančičev Majda Gorjup.

Prav tako na odru:
V vlogi Florie Tosce se bo ob Kononovi pojavljala še Elisabetta Farris, Solmana bo v vlogi Maria Cavaradossija občasno menjal Janez Lotrič, Mamuko Lomidzeja pa v vlogi Barona Scarpie Marjan Jovanovski. V predstavi bodo sodelovali še Valentin Pivovarov, Emil Baronik, Dušan Topolovec, Tomaž Planinc, Sebastijan Čelofiga, Terezija Potočnik, Tijuana Križman Hudernik, Lovro Čučko ter orkester in zbor Opere in baleta SNG Maribor.